Se kdaj vprašaš, kaj pa če…?
… Priznam, ta zapis je nastal kot odgovor, na obtožbe, »zaradi KORONE je umrl mlad, 50 let star, človek.« »Krivci vsi, ne-cepilci.« »Neodgovorni…« »Kako lahko slepo sledijo in ubogajo ukaze…« »…tako se je začela 2. svetovna vojna, a res ne vidiš tega?!« in podobno. Vse več obtožb je, ki se vrstijo dan za dnem.
Kaj je moje mnenje o dandanašnji situaciji, pravzaprav niti ni važno. Zavedam pa se, da imamo vsak svoje skrbi in da si vsi, ne glede na kateri strani smo, želimo kvalitetno in svobodno živeti.
Pa se kdaj zaveš, da tudi tebi odbija ura življenja in da si vsak dan bližje smrti?
Ker JA, si ja!
Ker smo vsi, PRAV VSI, ki živimo, obsojeni na smrt. Pa naj bo zaradi raka, srčne kapi, prometne nesreče ali KORONE. Nekega dne bomo preminili prav vsi, ki ta trenutek hodimo po zemlji.
Tak je pač zakon življenja. Enim je naklonjenih sto let, drugim petdeset, slednjih pač le deset dni. Tako je. V resnici svoje smrti ne izbiraš ti! Res ne. Ne kdaj, ne kako. »Izbira« tista nevidna energija, ki ti je dahnila življenje na prvem mestu.
Ni treba, da se strinjaš z mano, kdo izbira. Verjetno pa se lahko strinjava, da je življenje, tako kot smrt, nepredvidljiva.
Pa se kdaj vprašaš, kaj pa če se jutri ne zbudim?
Veš, ne pišem tega, za bi te strašila. – o ne ne, že preveč je ustrahovanja v medijih, kamorkoli se obrnem, seštevajo številke bolnih, mrtvih… neeeee, nikakor ne, ni to moj namen. Ravno nasprotno.
Pišem ti, ker bi te rada opomnila, da si danes že živ:a. Da imaš še vedno možnost živeti življenje. Kakšno, pa je izbira na tebi. Želiš živeti v strahu, kaj pa če jutri zbolim? Ali želiš živeti v zavedanju, da obstajajo nekatere stvari, nad katerimi preprosto nimaš vpliva. Glej, tudi tvoje življenje se bo končalo in prav je tako. Kdo pa si želi živeti večno ?
Kaj sedaj?
Ah, draga moja dušica, obiskovalka zemlje, sedaj…
… sedaj se lahko:
- Zahvališ življenju, da še traja.
- Nasmehneš dejstvu, da še imaš čas živeti s svojimi ljubljenimi.
- Zaveš, da lahko stvari, ki ti niso všeč in so v tvoji moči, spremeniš.
- Pomiriš, ker JA, en dan bo tvojega življenja konec.
- Zaveš svojega telesa in poskrbiš, da bo udobno, dokler ga še imaš.
- Svojemu telesu podariš gibanje, vitaminčke, hrano, ki ga napolni z energijo.
- Svoj um zaposliš z mislimi, ki ti na usta prikličejo nasmeh – namesto gube na čelo.
- Lahko zamenjaš tisto nesrečno službo (ali družbo), ki ti ni všeč.
- Spustiš iz svojega življenja ljudi in skrbi, ki ti kradejo noči.
- Se ZARES zaveš, da se tvoje življenje izteka in DANES narediš to, kar si že leta želiš.
- Objameš svoje drage in za trenutek pozabiš na grožnje, ki te čakajo za vogalom.
- Stopiš iz cone udobja in se soočiš s strahom.
- … hej, LAHKO PA narediš prav nič.
A ni prav to lepota življenja, da imaš možnost izbire? Vsak dan ti je bog / vesolje / življenje podarilo še 24 ur.
Kaj narediš z njimi, je le na tebi.
Kot vedno, z ljubeznijo, * Danica
