Največja laž o čustvih!

Čustva, občutki, afekti in razpoloženja ter 8 korakov za višjo čustveno inteligenco

Ko govorimo o čustvih je lahko izjemno priročno, če se zavedamo, da čustva vplivajo na človekovo počutje, mišljenje, na njegovo obnašanje. Čustva vplivajo na telo, na hormonsko delovanje, na sproščanje hormončkov sreče, kot so endorfini, dopamini, ali stresnih hormonov recimo kortizol.

Če si na področju psihologije malce izobražen:a verjetno poznaš delitev na osnovna in sestavljena čustva. Dr. Robert Plutichik je že leta 1955 razdelil čustva na osnovna in sestavljena, ki so se med seboj razlikovala po prirojenosti osnovnih čustev ter kulturološki privzgojenosti sestavljenih čustev. Osnovna čustva se po Plutichik-u delijo na dva, takorekoč med seboj povezana pola.

• Žalost – veselje,
• sprejemanje (zaupanje) – zavračanje (gnus),
• strah – jeza,
• pričakovanje – presenečenje.  

Sestavljena čustva so npr. ljubosumje, navdušenje, … Plutichik je to idejo naprej razvil v kolo čustev oz. emocionalno kolo, vendar se bom te teme dotaknila v drugem članku.

Delitev glede na časovno komponento doživljanja ter intenziteto

Poleg čustev so pomembni tudi občutki, razpoloženja in afekti.

Občutki: Ob-čutiti. Občutki so stalno prisotni in so tesno povezani s telesom. Skozi telo začutimo občutke (lakota, žeja… ).
Fran slovar pravi: Kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta: dražljaji povzročajo občutke; občutek bolečine, teže, toplote, ugodja; lakota, žeja in drugi občutki / tipni, vidni občutek.

Čustva: Trdno povezana z občutki, vrednotami, prepričanji, ki jih je tekom življenja posameznik ponotranjil (veselje, žalost… ).
Fran slovar pravi: duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem.

Afekti: so zelo intenzivna, močna ter hkrati kratkotrajna čustvena stanja. Skupaj z njimi so sprožijo tudi močni telesnih občutki (panika, bes… ).
Fran slovar pravi: kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja.

Razpoloženje: so dolgotrajnejši duševni procesi, lahko bi jih opisali tudi kot nežnejša čustvena stanja.
Fran slovar pravi: duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja.

Spet drugi delijo čustva glede na intenziteto in čas trajanja, na osnovna čustva in kompleksna čustva, vzburjajoča ter pomirjujoča in na pozitivna in negativna čustva. Sama se pri delitvi čustev zanašam na občutke ter na njihovo interpretacijo.

Največja laž, kar sem jo srečala pri govoru o čustvih je delitev na pozitivna in negativna čustva!

Negativno = slabo, neželjeno. Hm! V tem primeru interpretacije se človek hitro lahko ustraši nekaterih emocij in si jih ne dopusti začutiti. Kar pa ni najbolj optimalno za človekovo zdravje. Emocije, občutki, čustva, afekti ter razpoloženja pač so. Kot vreme se spreminjajo. Kako dolgo ostajajo, kako intenzivni so, je odvisno tudi glede na posameznikovo interpretacijo zunanjih ali notranjih dražljajev.

Še enkrat bi rada poudarila, da so vrednote, prepričanja, izkušnje ter spomini osnova za posameznikovo interpretacijo sveta. Vse to zelo vpliva na doživljanje, … no, bi lahko rekla kar Življenja. 🙂

Torej, ni slabih ali dobrih občutkov. Nikakor niso negativni ali pozitivni. Enostavno so različni, eni bolj intenzivni kot drugi, eni bolj prijetni kot drugi in eni bolj ozaveščeni kot drugi. Če pa je delitev nujno potrebna, potem jih sama raje opisujem kot prijetne in neprijetne občutke, čustva.

Sedaj pa k bistvu čustvenega spektra 😉

Važno je, da se spoznaš z vsemi svojimi občutki, se z njimi spoprijateljiš in zadihaš. Ker so čustva del življenja, je smiselno, da se vsak posameznik nauči ravnati z njimi. Ko se posameznik sooča s čustvi, aspekti in razpoloženjem, ki močno negativno vplivajo na njegov dobrobit, je ključnega pomena čustvena inteligenca. Tu gre za pravo identifikacijo posameznega čustva in prostovoljno izbiro akcije – in ne reakcije! – na čustvo, ki ga posameznik doživi.

Znanstveniki kot sta npr. dr. Joe Dispenza ali dr. Bruce Lipton potrjujejo, da so misli, čustva in telo tesno povezani med sabo in da vplivajo en na drugega. Torej, ni res, da samo čustva vplivajo na nas, tudi mi – naše razmišljanje, način življenja, prehrane – vplivamo na čustva!

Naslednjih 8 korakov ti bo pomagalo do višje čustvene inteligence, lažjega soočanja z občutki in čustvi, ter do opolnomočene izbire, kako naprej.

1. Indetifikacija občutka, afekta, čustva ali razpoloženja:
   • Kaj čutiš? Zapišeš ime občutka, čustva, razpoloženja.
   • Kje v telesu to čutiš? Osredotoči se na telo in poglej kje ima center?
   • Kako veliko je? Ja, da se izmeriti velikost.
   • Ima kakšno obliko? Ja, ima obliko.
   • Kakšne barve je? Ja, ima barvo.
   • Kako intenziven je na lestvici od 1 do 10.

2. Dihanje!
Bolj kvalitetno kot bo dihanje lažje bo soočanje in opazovanje. Sploh pri intenzivnih občutkih in afektih je dihanje ključnega pomena! Dolgo, globoko dihanje z usmeritvijo pozornosti na to, kako zrak prehaja v naše telo.

3. Spoznavanje čustev, občutkov, gre za opazovanje telesnih senzacij in misli, ki se pojavljajo z določenim občutkom in čustvom.

5. Koliko časa že čutim ta občutek, čustvo, razpoloženje?
V kolikor se neprijetna čustva spreminjajo v dolgoročna razpoloženja je nujen posvet z zdravnikom in ukrepanje! Dolgotrajna neozaveščena čustva lahko vodijo v depresijo, tesnobo oz. anksiozo, paniko, fobije…

6. Kako to čustvo vpliva na moje življenje?
Kako drugače bi se obnašal:a, če tega občutka ne bi čutil:a?

7. Ali se želim še naprej počutiti tako?
Da ali ne?

8. Čas za spremembo, čas za čiščenje emocionalnih ran, za objektiven pregled tvoje osebne zgodovine in zdravljenje.  

Več o tehnikah sem že pisala, priporočam, da si prebereš članke v kategoriji Coaching.

Seznam posameznih občutkov, čustev, afektov in razpoloženj*

Občutki: Antipatija, bližina, intimnost, empatija, frustracija, hrepenenje, hvaležnost, manjvrednost, moč, napetost, navdušenje, negotovost, nemoč, nepotrpežljivost, nezadovoljstvo, olajšanje, osamljenost, pogrešanje, poželenje, razočaranje, razdvojenost, samozaupanje, sproščenost, stiska, tesnoba, trema.

Čustva: dvom, gnus, groza, hrepenenje, hvaležnost, jeza, kesanje, krivda, ljubezen, ljubosumje, navdušenje, negotovost, občudovanje, obup, obžalovanje, osamljenost, pogrešanje, pogum, pohlep, ponos, prezir, presenečenje, prepričanost, privoščljivost, radovednost, razočaranje, samozaupanje, sovraštvo, spoštovanje, sprejetost, sproščenost, sram, sreča, strah, strast, trma, upanje, umirjenost, užaljenost, varnost, veselje, zadovoljstvo, zaljubljenost, zavist, žalost.

Afekti: Bes, evforija, frustracija, presenečenje, razočaranje, trema, panika.

Razpoloženja: Apatija, depresivnost, dolgčas, empatija, hrepenenje, melanholija, osamljenost, umirjenost, zadovoljstvo, zaljubljenost.

* Različni viri različno razdelujejo občutke, čustva, afekte in razpoloženja. Kako točno so klasificirani niti ni tako pomembno, kot je pomembno to, da jih prepoznamo, spejmemo in z njimi upravljamo tako, da nam olajšajo življenje. 🙂