26 let nazaj je umrl moj fotr

& 4 lekcije, ki sem se jih naučila na poti iz pekla

26 let nazaj, malo pred začetkom koledarskega poletja, sem izvedela novico, ki je iz mojega telesa odnesla veliko težo.

“Kamen se ti odvali s pleč,” pravijo, in res je bil takšen občutek.

Danes s hvaležnostjo odkrivam darove življenja, ki pa niso bili prijetni. Ne vedno. O ne. So pa vredni! ​​Spodaj s tabo delim 4 spoznanja, ki sem jih osvojila v 26 letih samospoznavanja.

Ko sem tako stala na njegovem grobu, molčeča s solzami v očeh, ki so jih nekateri med prisotnimi zaničevali. Prezirali. Pomilovali. “Kako lahko jočeš, po vsem tem, kar je naredil?!”

A jaz sem čutila tudi izgubo.

Čutila sem neskončno praznino, ki jo je leto nazaj ustvaril trenutek treznosti. Čutila sem praznino in razočaranje nad potencialom, ki sva jih v tistih nekaj kratkih trenutkih ustvarila.

Zgodbe, ki jih nosimo otroci alkoholikov.​

Takrat še nisem vedela, da mi je podaril življenje, polno raziskovanja in odkrivanja delovanja človeka. Nekako sem globoko v sebi vedela, da je na obzorju življenje, ki ga je vredno živeti.
Kot mi bi nežen glas prigovarjal: “Vredno je. Vstani. Zadihaj. Pogumno naprej.”

S posledicami, ki jih prinese 15 let čustvene zlorabe, navidezne prisotnosti in nepredvidljivosti večinoma alkoholiziranega starša, sem se od njegove smrti naprej spraševala …

• Zakaj smo takšni, kot smo?
• Koliko osebnosti nam je prirojeno in koliko (se) lahko spremenimo?
• Kako prevzamemo odgovornost za svoje življenje in kaj vse se zgodi, ko to zares naredimo?
• Kaj se zgodi, ko vsak dan znova izberemo sebe?
• Kaj se zgodi, ko prevzamemo vajeti misli v svoje roke?
• …

​

Veš, ko sem tako raziskovala vprašanja, ki so me vodila na poti samospoznavanja, sem spoznavala mnoge pristope, ki pomagajo pri osebni rasti. Nekatere uporabljam še danes, spet druge sem opustila, ker mi niso prinašali rezultatov, ki sem jih želela, ali pa so od mene zahtevali veliko več truda, kot je bilo od njih koristi.

Obdržala sem tiste, ki mi prinašajo mir, veselje in me podpirajo na poti življenja.

Danes sem predvsem hvaležna, da me je življenje obdarilo z možnostjo, da naučeno (in vsaj na sebi stestirano) lahko prenašam v svet. Da lahko tebi podarim in s tabo delim to, kar sem se naučila in to, kar sem vzljubila.

Hvaležna sem, da ti danes lahko podarim mnoga darila.
Nekatera med njimi so celo brezplačna.
Čeprav so me izkušnje naučile, da le redki res znajo ceniti brezplačno darilo in le redki zares izkoristijo priložnosti, ki se ponudijo brezplačno. A vendar delim, ker mi je mar!

4 spoznanja, ki sem se jih naučila na poti iz pekla

1. Ob pravemu mentorju/mentorici napreduješ veliko hitreje, kot sam.
2. S pravimi orodji za vodenje razmišljanja dobiš širino zaznavanja sveta, večje razumevanje sebe in drugih, ohranjaš fokus in razvijaš učinkovitost.
3. Igra in zabava sta ključni za sprejemanje sebe – v nepopolni polnosti!
4. Tvoja zaveza (sebi) in disciplina sta pogoj za razvoj.

​

1. Ob pravemu mentorju/mentorici napreduješ veliko hitreje, kot sam.

Naši prvi mentorji so, po mojem mnenju, seveda naši starši. Še posebej, ko se na tem mestu zatakne – takrat je mentor_ica odločilnega pomena.

To sem na lastni koži doživela, ko sem dobila mentorico, ki je zares zaupala vame, mi s svojim življenjem pokazala, kaj vse je možno in mi prijazno pokazala, da so moje napake le odskočne deske do odličnosti.

Urednice nove revije Srčno mentorstvo smo raziskovale:

• kaj vse prinaša mentorstvo,
• zakaj je mentorstvo naložba v prihodnost,
• kako prostovoljno mentorstvo podpira neposreden način prenosa in kroženja znanja,
• kaj v resnici potrebuje mentoriranec, da v mentorskem odnosu lahko napreduje …

Revijo si lahko brezplačno prelistaš in prebereš na povezavi: REVIJA SRČNO MENTORSTVO​

2. S pravimi orodji za vodenje razmišljanja dobiš širino zaznavanja sveta, ohranjaš fokus in razvijaš učinkovitost.

Pet let nazaj sem spoznala orodja razmišljanja dr. Edwarda de Bona in končno mi je nekdo (moja mentorica Nastja Mulej) pokazal, kako razmišljati in ne kaj razmišljati.

Tako sem se resnično začela igrati in sprejemati prav vse, kar se je porodilo v moji glavi.

Namesto obsojanja sebe (in drugih) sem začela raziskovati in spoznala, kako prijetno in zabavno je lahko raziskovanje sebe.

Tudi ti jih lahko spoznaš na Temeljnem tečaju razmišljanja.

Začnemo 21. 11. 2026 in se družimo 6 sobot.
Cena le 10,00 € na uro, skupaj 390,00 €.
Za utrjevalce 66 % popusta. Saj veš, vaja dela mojstra.

3. Igra in zabava sta ključni za sprejemanje sebe – v nepopolni polnosti!

V soboto, 31. 10., je pogovor z Nino Kovalinka še dodatno potrdil, da je igra tista, ki spremeni vse. Pogovarjali sva se o tem, kako do igrafikacije in implementacije sprememb v življenju.

Meni najbolj zanimivo je bilo dejstvo, da obstaja kar 8 različnih osebnosti igre, ki jih je priznani raziskovalec dr. Stuart Brown opredelil na podlagi tega, kaj posamezniku prinaša notranje zadovoljstvo.

Brezplačno si predavanje in pogovor ogledaš na YouTube kanalu Pozitivne psihologije za boljše življenje:

​Nina Konvalinka: Če vemo, kaj nas osrečuje, zakaj tega ne počnemo?​

4. Tvoja zaveza (sebi) in disciplina sta pogoj za razvoj.

Disciplina je bistvo ali kako kapljica vode razbije skalo …

Z eno kapljico naenkrat.
Počasi.
Vztrajno.
Redno.

Se sliši naporno, a ne?!

Vem! Ma ko enkrat najdeš prijetno aktivnost, potem je hoja po poti lahkotna. Komaj čakaš, da se spet vrneš na pot samospoznavanja in ljubezni do sebe.

Jaz na primer komaj čakam srede, ko imam vaje improvizacijske igre. Ni mi problem se zapeljati do Ljubljane. Ni mi problem odpovedati vse ostale možne aktivnosti, ni mi problem biti na trenutke v neprijetni situaciji, ki jo improvizacijska igra prinese.

Komaj čakam, da spoznam svoje meje in da vidim, kako se lahko sprehodim po robu življenja.
In vse to počnem v varnem okolju!

Komaj čakam tudi, da to isto lahko naredim zate.

Komaj čakam, da ustvarim varen prostor, kjer odkrivaš sebe skozi samospoznavanje.

Komaj čakam, da začnemo!

Prva priložnost je že 21. novembra na Temeljnem tečaju razmišljanja.

​

In za vse to se imam zahvaliti svojemu očetu, ki je poskrbel, da sem sploh na svetu in da moja radovednost ne pozna meja.

Zato te na dan spomina na mrtve s hvaležnostjo v srcu pozdravljam in ti želim miren večer.

Hvala, ker se razvijaš z mano. 💜

Danica Tajčman, trenerka kreativnega pisanja, razmišljanja in osebne rasti