Kako začeti pisati dnevnik lastnega počutja s pristopi kreativnega pisanja? 

Ste se že kdaj vprašali, kako začeti pisati dnevnik počutja? Pred nekaj dnevi sem prejela prav to vprašanje. Zdelo se mi je dovolj zanimivo in aktualno, da sem pripravila javno blog objavo.

Prva stvar, ki jo naredim na vseh mojih srečanjih je, da vprašam udeležence “Kako ste kaj?” A odgovor dobro, u redu ali npr. slabo nista možna. Vprašanje je malček daljše in malček težje kot avtomatiziran komunikacijski avtopilot “kako si?” “Dobro.”

Zato tudi tebe povabim, da začneš preprosto in se vprašaš, “kako sem?” sledeč navodilom spodaj.

Vprašaj se, kako si kaj v tem trenutku, če bi bil_a _________?

1. … žival,
2. barva,
3. kuhinjski pripomoček,
4. del avtomobila,
5. katerikoli kos pohištva, ki ga najdeš v pisarni,
6. katerikoli del hiše,
7. kos oblačila,
8. letni čas …

Seznam je dolg, kolikor je dolgo tvoje potrpljenje za izbiro različnih okoliščin. 😉

Povabim te, da se najprej umiriš, narediš dva do tri globoke vdihe. Preveriš, kako se počuti tvoje telo. Kaj se dogaja v tvoji glavi in kako se počutiš. Si postaviš eno izmed zgornjih vprašanj in preprosto odgovoriš.

Vse to narediš v maksimalno treh minutah.

Ta-da! To je najpreprostejši in zelo učinkovit način, kako začneš s pisanjem dnevnika občutkov.

Želiš poglobljeno in kreativno pisanje?

Glej 3 spodnje nasvete in dovoli si čutiti.

1. Dnevnik lastnega počutja začnemo z opisovanjem TELESA.

Moj nasvet je, da opišeš najprej svoje telo. Tako zelo s fizičnega vidika.

• Kako se počuti tvoje telo?
• Katere mišice v tvojem telesu so napete?
• Kako se držiš?
• Kakšna je tvoja obrazna mimika?

Ko enkrat narediš povezavo s telesom, se lahko preprosto vprašaš, katera čustva in občutke v tem trenutku nosi moje telo. Kaj čutim?

Pri coaching procesih svojim strankam zelo rada predložim seznam čustev in jih povabim, da počasi preberejo seznam in povejo, katera čustva so prisotna v njihovem telesu. To isto lahko narediš, ko začneš pisati dnevnik svojih občutkov. Seznam čustev najdeš na koncu zapisa Največja laž o čustvih: TUKAJ.

Kaj pa, če tudi opisovanja telesa predstavlja izziv? 

Včasih je že ta naloga predstavlja izziv in v takšnih primerih predlagam, da se najprej seznanimo z občutki, ki so najbolj očitni in imajo (skoraj) vsem znane telesne odzive. Veselje, jeza in žalost so osnovna občutja, ki jih večina ljudi zna prepoznati pri drugih in sebi.

 

Moj nasvet je, da si predstavljaš otroka, ki je vesel, žalosten ali jezen.

• Kako se obnaša?
• Kakšna je njegova gestika, veliko maha z okončinami, ali so le te bolj pri miru?
• Kakšna je njegova drža; je pokončna ali sključena?
• Kako izgleda obraz; katere mišice so napete?
• Kaj pa glas; je visok, prodoren, nežen, skoraj slišen?

 

Vse to so iztočnice za opisovanje telesnih odzivov, ki so povezana s čustvi. Otroško telo odlično zaznava in prevaja čustva, saj otrok še ni bil naučen, katera čustva so “primerna” in katera “neprimerna” za izražanje v javnosti.

Kako opisovati občutke in kako povezati čustva s telesom pa je prav posebno poglavje tečaja Kreativno pisanje = osebna rast.

 

2. Drug indikator naših občutkov … so naše misli.

Misli se odzivajo na naše počutje in naše občutje se odziva na naše občutke (temu na čast spodbujam pisanje dnevnika hvaležnosti.)

• Kakšne misli so prisotne? So prijazne ali neprijazne. Morda celo nasline?
• Kakšne besede govorimo in kako jih govorimo?
• Kako komuniciramo sami s sabo – v mislih?

Besede, ki jih izbiramo imajo veliko pomena, saj je jezik zelo simbolično obarvan. Je pa zaznavanje občutkov preko jezikovnih vzorcev za nekatere kar težka naloga.

Za začetnike –> predlagam, da si preprosto zapišeš dnevnik misli. Ponovno prebereš in ko končaš vzameš seznam čustev in pogledaš, katera so tista, ki jih čutiš ob prebranem.

 

3. Kreativno pisanje in dnevnik občutkov. 

Na tečaju Kreativno pisanje = osebna rast na primer dajemo čustva prostorom. Opišemo recimo jezno dnevno sobo.

Tukaj je zelo zanimivo opazovati, kako se prostor “obnaša”, v kakšne barve ga obdamo, kako je razporejeno pohištvo in kako urejen je prostor, kakšna svetloba obdaja ta prostor, je prijetno ali utesnjeno, strašno … ?

Tako lahko navežemo lahko pisanje dnevnika občutkov:

1. Najprej se povežemo s telesom. Ga preskeniramo, opazujemo in začutimo.
2. Ko se povežemo s telesom, enostavno prepustimo peresu prosto pot in začnemo opisovati izmišljen prostor.
3. Damo mu barvo, izberemo pohištvo in smo pozorni tudi recimo na svetlobo, ki je v prostoru.
4. Ne nadzorujemo, ampak predvsem opazujemo, kaj nastane.
5. Ko končamo, zapisano še enkrat preberemo in se vprašamo, kaj čutim ob tem?
6. Občutke brez obsojanja zapišemo.

Tako, to je bilo nekaj nasvetov, kako začeti pisati dnevnik občutkov.

Srečno in veliko čutenja ti želim.