Kaj so čustva?
SSKJ pravi, da so čustva “duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem”.
Čustva ali občutki so del človeške izkušnje. Preprosto, z njimi se rodimo, tekom svojega življenja doživimo vse odtenke občutkov in prav je tako.
Kot pravi SSKJ gre za posledico odnosa med posameznikom in okoljem. V posamezniku se rodi čustvo, kot odziv glede na njegovo dojemanje zunanjega sveta. Preprosto si lahko predstavljaš čustvo različnih posameznikov, ko vidijo (ali le pomislijo na) pajka. Za nekatere izjemno neprijetna izkušnja, na druge nevtralna, ter za tretje zelo prijetna.
Kaj pa občutki?
SSKJ občutke opiše takole: “kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta”; “čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje“; “zavedanje, doživljanje določenega stanja”; “kar se zdi komu glede na njegovo védenje, poznavanje resnično”; “sposobnost za dojemanje, presojanje česa”; “izraža ustreznost, pravilnost pri kakem ravnanju“.
Jaz občutke velikokrat obravnavam skupaj z čustvi, saj en brez drugega praktično ne grejo. Najprej pride dražljaj – občutek, nato pa interptetacija tega – čustvo. Več o povezavi med njimi kdaj drugič.
Katera čustva poznamo?
Verjetno že veš, da poznamo veliko različnih čustev in občutkov, ki jih sama, za razliko od večine, delim na PRIJETNE in NEPRIJETNE. Enostavno se ne moram strinjati, da so čustva pozitivna ali negativna. Interpretacija kot taka, na negativna in pozitivna čustva velja v psihologiji že vrsto let in vendar v tej delitvi vidim problem. Negativna v kakšnem smislu? Pri nalepki “negativna”, se zdi, da si ljudje naravno želimo zbežati od njih. Nočemo čutiti negativnih čustev. Morda celo dobimo občutek, da negativnih čustev ne smemo čutiti in da je nekaj narobe če so prisotna. Tu bi lahko še šla v globino lingvistike in dojemanja nezavednega uma, pa ne bom. Važno je, da si od tega zapisa zapomniš, da so neprijetna čustva lahko tudi pozitivna. Npr. jeza je lahko zelo pozitivna, saj posameznika spravi v akcijo. V kakšno akcijo, pa je stvar posameznika. Žalost je izjemno “negativno” čutvo, ki čisti.
Žal pa nismo vsi bili spoznani z čustvi oz. občutki tako, da bi znali z njimi primerno rokovati. Po večini neprijetnih (negativnih) čustev ne kažemo navzven, ker je to “neprimerno”. Verjetno ti je dobro znano, da fantki ne jokajo in punce se ne jezijo. Socializacija človeka, kot jo poznamo, zanemarja zdravo izražanje čustev in občutkov. Res je, da se situacija danes spreminja s svetlobno hitrostjo – hvala bogu! Vedno več caochov, svetovalcev, praktikov odkrito govori o celotni čustveni paleti.
Robert Plutchik je ločil čustva v enostavna in sestavljena.
Naprej pa enostavna čustva v dve nasprotni si skupini:
veselje : žalost
jeza : strah
sprejemanje : zavračanje (gnus)
pričakovanje : presenečenje
Sestavljena čustva:
ljubezen (veselje + sprejemanje)
razočaranje (presenečenje + žalost)
zaničevanje (jeza + gnus)
zavist (jeza + žalost)
obup (žalost + strah)
ljubosumje (ljubezen + strah)
ponos (ljubezen + pričakovanje)
Danes se najdejo ljudje, ki trdijo, da obstaja več kot 100 vrst čustev. Nisem prepričana, da jih je resnično toliko. Vem pa, da človek doživlja celo paleto čustev in občutkov, za katetre je pomembno, da jih indetificiramo, komuniciramo in z njimi znamo primerno rokovati. S predpostavko, da želimo imeti polno in zdravo življenje. 😉
Zakaj je opazovanje čustev pomembno?
Kako to počnemo, sem že pisala v objavi Največja laž o čustvih. Predvsem gre za to, da znaš indetificirati svoja čustva in jih sprejeti. Čustva in tudi občutki so kazatelji, kako interpretiramo svojo okolico. Prav tako pa so čustva povezana s potrebami.
Vsak, ki je že bil pri meni na coaching seansi, na pamet ve mojo razlago, da je čustvo oz. občutek kot lučka za bencin na armaturi avtomobila. Signalizira, da ena potreba, ali več njih, ni zadovoljena. Čisto normalo je, da upoštevamo lučko, ki signalizira, da je rezervar za gorivo prazen. Ustavimo se na bencinski črpalki in natočimo gorivo, a ne?
No, točno tako je z našimi občutki in čustvi. Signalizirajo. Povezani so z potrebami, ki jih ima vsak človek. Naj ti narišem primer: vsi imamo potrebo po hrani in občutek, ki je s to potrebo povezan, lakoto. Večkrat nas lahko spremljajo tudi drugi občutki, kot to utrujenost, tečnoba, razdražljivost… (sploh pri ženskah 😉 hihi, malo šale mora bit). Skratka potreba po hrani je povezana z občutkom lakote. To je preprost primer, ki ga je osvojila velika večina ljudi in jih je popolnoma jasno, da ob občutku lahkote prej ali slej posežejo po hrani.
Tu, na tem mestu je nuuuujno, da poudarim, da je vsak odrasel posameznik odgovoren za zadovoljevanje svojih potreb.
In kaj sedaj početi z neprijetnimi čustvi?
Prva stvar je indetifikacija. Važno je, da dobro zaznaš čustvo ali občutek, ki ga čutiš. Najdeš mesto, kje v telesu se nahaja, kako veliko je in kakšno barvo ima. “Kaj, a občutek ima barvo?!” JA! Občutki in čustva imajo barvo. Le vprašaj se, kakšna je in zaznal:a jo boš. 🙂 Na koncu določi še, kako intenziven je občutek od 1 (najmanj, komaj ga čutim) do 10 (omg, komaj še živim ob tem močnem dražljaju).
Naslednja pomembnost je, da se ne identificiraš z čustvom ali občutkom. Velika razlika je, če rečeš: jaz vem vesel:a ali pa jaz čutim veselje. Pa recimo, jaz sem jezen:a ali jaz čutim jezo.
Oblika, ki jo priporočam je: Čutim _______ (čustvo ali občutek).
Ja, vem, če se prvič srečuješ s tem načinom izražanja čustev in občutkov, je zelo nenavano. A vendar z vidika procesa sprejemanja in identificiranja zelo pomembno.
Čustva, občutki in potrebe…
Sedaj pa rešitev zate. Kot sem že omenila so čustva, občutki in potrebe povezani med sabo. Ko enkrat indetificiraš občutek ali čustvo, se vprašaj, katera potreba je ob tem (neprijetenem) čustvu ali občutku nezadovoljena. Bo prebiranju seznama bodo nekatere potrebe kar zakričale, se oglasile. Če ne znaš določiti, katera potreba je nezadovoljena, preprosto ob vsaki počakaj sekundo ali dve in se hkrati osredotočaj na občutek. Se je kaj spremenil, povečal, zmanjšal? Je bolj intenziven kot prej? Vedno naštej vse potrebe, ki po povezane z čustvom ali občutkom.
POMEMBNO! Potrebe so:
- Tvoje potrebe!! Vsak odrasel človek je odgovoren za zadovoljevanje svojih potreb. Nikoli, NIKOLI niso drugi odgovorni za tvoje potrebe. Ko si lačen:a je na tebi, da poskrbiš in skomuniciraš, da je potreba po hrani nezadovoljena. To lahko narediš na različne načine, si skuhaš, greš h komu na kosilo, prosiš koga, da skuha zate… Vsekakor pa je na tebi, da najprej prepoznaš občutek lakote, prepoznaš nezadovoljeno potrebo po hrani in nato najdeš način za zadovoljitev te potrebe.
- Zadovoljene ali nezadovoljene. Potrebe NIKOLI niso negativne. Potrebe preprosto imamo. Tako smo se rodili in v takšnem svetu živimo. Bi lahko rekel:a da je potreba po hrani negativna, ko čutiš lakoto? Ne… Torej, potrebe so zadovoljene – ob tem čutimo prijetne občutke oz. čustva in nezadovoljene – ob tem čutim neprijetne občutke oz. čustva.
- En občutek lahko skriva več nezadovoljenih potreb. In obratno, ena nezadovoljena potreba se lahko kaže v različnih občutkih. Spoznaj se. Raziskuj. Opazuj.
Zadovoljevanje potreb*
Že samo prepoznavanje nezadovoljenih potreb, izjemno pomaga pri olajšanju neprijetnih občutkov oz. čustev. Če vzamemo na primer lakoto, ki jo spremlja še razdražljivost, napetost, tečanoba. V trenutku, ko ugotovimo, da je potreba po hrani nezadovoljena in si rečemo: “Ok, lačen:a sem, poskrbela bom za to, da dobim hrano.”* Tečnoba in napetost izgineta ali pa se vsaj zmanjšata.
* Prej sem v šali napisala, da smo ženske tečke, ko smo lačne, se še spomniš, a ne? Tu je zelo pomembno, da ženska (oseba) sama pride do tega, da ima nezadovoljeno potrebo. Lahko namigneš in jo vprašaš, “Si lačna?” ali pa “Opazil:a sem, da si (malo) razdražena, si mogoče lačna?”, nikakor pa ne, “Lačna si in zato si tečna!”. Slednji primer bo – kot verjetno že veš – v večini primerov situacijo le poslabšal. Enako je z vsemi ostalimi potrebami.
- Že samo prepoznavanje nezadovoljene potrebe olajša simptome – neprijetna čustva oz. občutke, ki so povezani s tem.
- Priznavanje, da so potrebe tvoje – in samo tvoja odgovornost, olajša simprome.
- Če potrebi naglas poveš, slišim te, vidim te, čutim te, olajša simptome.
*Povzeto po tečaju o nenasilni komunikaciji, preverjeno v praksi na mojih strankah in pri sebi. Zelo učinkovito.
Seznam človeških potreb po:
| povezanosti | kreativnosti | konsistenci | ljubečnosti |
| sprejemanje | raziskovanju | bistvu | sočutju |
| naklonjenosti | učinkovanju | zavedanju | prijateljstvu |
| biti cenjen | unčinkovitosti | praznovanju življenja | ljubezeni |
| pripadnosti | rasti | izzivu | srčnosti |
| sodelovanju | upanju | jasnosti | simpatetičnosti |
| komunikaciji | učenju | integriteti | nežnonsti |
| bližini | žalovanju | prezenci | toplini |
| skupnosti | udeleževanju | miru | biti zaposlen |
| partnerstvu | poslanstvu | lepoti | pozornosti |
| sočutju | samo izražanju | iskrenosti | radovednosti |
| upoštevanju | simulaciji | pristnosti | biti zatopljen |
| empatiji | pomembnosti | lahkotnosti | toplini |
| vključenosti | razumevanju | stabilnosti | fizičnem dobrem počutju |
| intimnosti | igranju | poznavanju | zraku |
| ljubezeni | veselju | videnju | hrani |
| zrelosti | humoru | razumeti | gibanju |
| negovanosti | fasciniranosti | spontanosti | počitku |
| spoštovanju | zainteresiranosti | samospoštovanju | seksualni izrazženosti |
| enakovrednosti | očaranosti | harmoniji | spolnosti |
| podpori | vpletenosti | inspiraciji | varnosti |
| biti viden | biti uročen | redu | zavetju |
| biti razumljen | biti stimuliran | avtonomiji | dotiku |
| enosti | biti poln upanja | izbiri | vodi |
| prispevanju | pričakovanju | svobodi | spanju |
| vročenosti | vzpodbudi | neodvisnosti | telovadbi |
| optimističnosti | zaupanju | prostoru |
Hej, ne verjami mi na besedo, poskusi v praksi in prepričaj se sam:a. 🙂
Rabiš pomoč pri prepoznavanju občutkov in potreb? Kontaktiraj me!
